ponedeljek, 03. maj 2010

Albanija & Makedonija 2010

Makedonija, Ohridsko jezero

Makedonija, Kruševo, Tošetovo groblje

Srbija, Dublje, vprašanje če se bo Vučko naslednjič še pustil takole mazit ...

Srbija, Vranjska Banja, pred 30 leti je bil bazen poln termalne vode

Srbija, Šabac, Stari Grad, Kod Željkota, ne moreš falit!

Sv. Naum (Ohrid), napis nad vhodnimi vrati manastira
Albanija, Kruje, kip albanskega narodnega junaka, Skenderberha

Ohridsko jezero

Makedonija, Mavrovo
Makedonija, Kruševo, spomenik Ilidenski vstaji

Makedonija, Bitola. staro-rimska Arheja

Albanija, dežela transporta

Albanija, vzpon proti Makedonski meji, cesta u piko!

Albanija, bunkerji

Albanija, Mercedes land

Albanija, res je Mercedes land

7 dni, 6 držav, 5 valut, za 3km manj kot 3.000
V pretežno deževnem, udobno do Makarske reviere, v Breli uživat na prazne plaže!
Naprej po sončni Jadranski magistrali, na kratko v BiH (Neum), preko Boke Kotorske s trajektom, počitek v Ulcinju, kjer se je treba pokazat na rivi.
Maloobmejni prehod Sukobin, konfort za motoriste na posebnem prehodu (prekoreda, v senci), administracija vzame 15 min. Prvi šok v predmestju Shkodra, cganarija na kvadrat, čakava na prehod preko lesenega mostu na cesto, ki zgleda da gre nikamor. Prletijo otroci, prvi prime za ročko gasa in navije, ta druzga uspem še pravočasno usekat po roki.

Nato se odpre, Shqiperia, dežela svega i svašta, lahko širokih in urejenih cest, ali lukenj, katerih se še peš ustrašiš, nor promet (MB klasa S & vprege z osli), dežela Mercedesev, bojlerjev na strehah in Enverjevih bunkerjev.

Srednjeveška prodaja sveže zaklanega mesa in rib na +25 stopinjah, tik ob prometnicah.
Ljudje prijazni, vedno pripravljeni pomagati.

Urbani predeli znajo biti sila moderni, promet v Draču (menda v vseh večjih mestih) pa pravi street-fighting.

Ko obiščeva albanskega junaka Skenderbega v Krujah, prečiva državo, vzpon proti Qafa e Thane, cesta spominja na Dolomite, široka, pregledni ovinki, brez presenečenj. Policija prisotna, a ne ustavlja, samo maha v pozdrav. Izstop iz Albanije naju stane 2€ osebne policajeve takse, spust proti Ohridu.

Vožnja ob obali Ohridskega jezera, do cerkve Sv. Nauma s stebri iz 9. st. (Neum učenec Cirila & Metoda), naprej do centra nabite Bitole, kjer ni placa za spit opoldansko kafe, ogled staro –rimske Arheje (še v nastajanju), mimo Prilepa, mesta z gorato kuliso, po ridah proti Kruševu, s sijajnim razgledom na celo Makedonijo.

Spomenik Ilidenski vstaji, začetek 20 st. ko Makedonci končno spodijo Turčine in začnejo na svoje. V neposredni bližini grob Tošeta, bele plišaste živalice in srčki z napisi "Toše, te sakam!", nazaj do Ohrida.

Naprej ob Crnem Drimu do, v tem času, popolnoma zapuščenega nacionalnega parka Mavrovo, do Skopja. Predmetje prestolnice je jao, jao, zato prevoziva le nekaj ulic proti centru, ki naju ne prepriča, že beživa po hitri cesti proti Srbiji. Mitnice na vsakih 30km ali manj, plačuješ po manj kot 0,5€!?

Vstop v Srbijo, z namenom namočiti noge v najtoplejši vrelec v Evropi, Vranjska banja, voda z veliko suburja (žvepla) ima nekaj čez 100 st. Čas se tukaj ustavil pred 30 leti. Prespiva, brez da bi pomočila palec v vodo.
Ogled Vranja, težke preproge perejo na sredi ulice, nato po hitri cesti do Niša.

Z Momčilom odštevamo 442 mimo Beograda do Šabca, nato pogledat koliko je zrasel Vučko.
Dan počitka, kraljevsko kosilo kod Željka v Starom Gradu.
Še zadnjih 500 in nekaj km do doma.
Na poti vse ok, vreme naju je imelo super rado, na mejah hitro skroz, večinoma čekirajo prometno z zeleno karto. Čelade ostajajo na glavah, v Srbiji & Sloveniji snemava očala.

V privatnem smještaju spala povprečno za 10€/osebo, mopedino spal na sigugurnijem od sigurnoga!
Navdušena nad mopedinom, udobnim zicem, rit ni pekla, vzmetenje se je izkazalo tudi pri motanju v slabem, vodljivostjo med mestnimi jaški brez pokrovov in luknjami nekaterih, predvsem Albanskih mest.

Mopedina je polno natovorjena samo mirno basirala, v dolinah in vzpetinah, tako pri kruzanju kot pri street-fightanju z Mercedesi po mestnih dvopasovnicah.

sreda, 21. april 2010

Ocistimo Slovenijo


Ne tako globoko v gozdu, slabih 100m od asfaltne ceste, tik ob gozdni stezi ... opaziš del starega čevlja, ki brez pete moli ven iz zemlje, ... pobrskaš in izvlečeš še nekaj cunj, ... in še brskaš in prideš do jogija, ... pa še malo in izvlečeš še lesen okvir od postelje, ...
Kej dost druzga da, ko človek umre vzameš posteljo, namečeš gor vse tisto, za kar ni zanimanja na zapuščinski ... in pokoplješ, mi ne pride na pamet!

petek, 30. oktober 2009

SVETLA STRAN SARAJEVA



Večna dilema: je zaporedje neverjetnih dogodkov res zgolj le sreča, ali kaj drugega?

Sarajevo, zadnje dni oktobra 2009

Ozadje:
moj fotr ima željo ponovno se snidet s svojim vojnim drugom Mehotem, Sarajlijo, s katerim sta bila v času služenja domovini, JNA 1960 kot rit in srajca …

Nekaj časa po vojski sta ohranjala stike z dopisovanjem, l. 1967 ga je obiskal v Sarajevu, vmes so stiki zamrli, zadnjič se po srečnem naključju kratko srečata 1990 pred Hotelom Evropa, ko ga tedaj taksist Meho opazi v mimohodu proti Baščaršiji.

Plan:
Hotel Evropa, preverit voznike taksijev, če ga ne bo tam, vprašati kakega izmed starejše generacije … hmm, sila obetavno.

Realizacija:
Ravno najdemo plac za spanje, že tlačim avto v garažo, ko taksist pripelje potnika, ki je imel resne težave z motoriko, … precej traja, preden se le uspe zavaliti iz sedeža, … zato pobaram voznika, če nas je pripravljen počakati 5 minut, da nas zategne do Ćaršije … "Nema problema"
Vmes fotr in Senad, taksist, že debatirata.
Senad pove, da iskanega Mehota pozna, pravi: "Fini čovjek, pravi gospodin, takvih nema više."
Sedaj je že nekaj časa v penziji, a se občasno še vedno dobijo …
Zmenimo se, da se dobimo naslednji dan zjutraj in ga probamo poiskat, …, hmm

Zjutraj nas Senad pobere, btw. taxi meter je ugasnjen, šibamo do ogromnega blokovskega naselja; kaj bloki, to so same stolpnice, po 15 nadstropij.
Naredimo krog okoli parkirišča, s ciljem najti Mehov avto. Senad pravi: "Onda čemo samo sa nogom udariti u avto i pružiti alarm, a Meho če odmah izači napolje …" A avta ne najdemo.

Parkiramo, pred vhodom, ki naj bi bil pravi, čekiramo priimke na tablicah domofona, Senad pozabi očala in zlepa ne najde tablice, ki jo iščemo … Pogledamo še enkrat in tam levo zgoraj je izpisan Mehov priimek. Pozvovinimo, pa se sprosti samo el. ključavnica vhodnih vrat.
Kam sedaj, naj po 15 nadstropjih hodimo od vrat do vrat?
Senadu se zdi, da Meho stanuje bolj v višjih nadstopjih.

Čakamo na lift, ko iz dvigala stopi starejši možak. Vprašamo, Senadu se samo smeje, seveda 16 nadstropje, takoj za dvigalom hodnik na desni, zadnja vrata. Z dvigalom navzgor, vmes tuhtam, kaj če ne bo pravi, kakšen bo potem ko je preživel etnično čiščenje. Že včeraj je Senad omenil, da je v vojni izgubil 18 letnega sina, enega izmed 12.000 pobitih, od tega 1.600 otrok, ...

Pozvonimo, odpre prijazna gospa, ki takoj povabi naprej. Hmm, torej se Senad in familija le poznajo …

V dnevni sobi sedi starejši možak, čilega izgleda, v pižami pije kahvo. Fotr vpije: "Kje si Meho?", možak ga par sekund samo gleda, nato se spomni "Pa to si ti, lepi Vinko Bolka".
Ne moreš verjet, možakar je res pravi.

Za trenutek se zbega, ni oblečen, zobje so še v kozarcu, matra ga vid, na eno oko ne vidi skoraj nič več, kar je posledica operacije mrene s sodobnim laserjem, kjer so mu uničili očesni živec …

Potem pa spomini na, hmm u glavnem na to, kako so srali, uničevali Slivovico, pa močan domač gorenski šnopc ("izgoreču ja"), o blagovni menjavi bencin za Prošek … Pa o Fiat Compagnoli, dosežkih na vežbah na Velebitu, poimensko sovojakih, pa poručnik ta in poveljnik oni … O kuči i o djeci, pa hitro ponoviti, kaj še zna slovensko: "Hudić« ter legendarna »Porkamadona, a boš šu gor a ne boš!"



Zaključek
Vse skupaj je najbrž blizu čudežu, ...

To, da smo najdli taksista Senada, da je bil "prave" nacionalnosti, da je osebno poznal Mehota (btw. danes je v Sarajevu okoli 3.500 taksistov), da si je bil pripravljen vzeti čas, kot je rekel "da se družimo i uživamo", da je Meho preživel vojno, da si je opomogel tudi psihično ter da je ohranil bister spomin na čase obuke v JNA v šestdesetih …

Neverjetno!

Epilog
Taksist Senad ni hotel nobenega plačila za uslugo in čas, ki ga je porabil z nami …
"Sad smo i mi prijatelji", je rekel in zaključil "Vama Slovencima ne treba drugo ko Fruktal i Gorenje. Viljamovka, to vam je ono pravo. Kad bih sad imao flašu kod kuče, žena bi mi podjelila 7 deci (pa, mala je) u dva dela, da bih imao za dva dana, a ja bih, kao uvjek još istu noč potrošio sve …

Fina gospodina Meho in Senad, prava Sarajlije ...

Če bo kdo kdaj lutal tam doli, dam Senadovo cifro, pa obvezno vzet eno Fructalovo vijamovko s sabo, pa si gospodine Senad vzel dovolj časa za razkazovanje mesta iz prve roke, z zgodbami in pristnim humorjem vred ... samo ne računajte nanj že prvi dan, ... najprej mora potrošiti flašo!

torek, 20. oktober 2009

Tisto cerno gitaro sce mate guspoud ...




... tista bila je res dobra ...


"Akustična, črna (na kateri sem leta 1977 kazal Vladu Kreslinu določene akorde, dal jo je meni ter se podpisal, Rom iz Prekmurja). Cena 1.990"





iz včerajšnjega oglasnika ...

četrtek, 15. oktober 2009

Karambol, izkusnja z nasveti

Pa naj bo tole pisanje zadnje dejanje v zgodbi karambola, pa morda (Buh ne dej) v pomoč kakemu nesrečniku …
Zgodba gre nekako takole:mirno spomladansko popoldne, razmere idealne za vožnjo, po delovnem dopoldnevu, se človk pelje domov na južino,najprej misel: jebemti, tole se ne bo izšlo, nato je zbežalo zadnje kolo,veliki pok in dva, trije fleši pogleda skozi listnato nebo,

poskusiš vstat, zapira sapo, v bližini opazim solzavo dekle … pogled v razbitino, luč še gori, vzamem kontakt, na tleh vse polno olja in antifriza, čelado dol, opaziš da nimaš enga čevlja, boli začuda (še) ne kej dost …nabere se folka, vsi sam gledajo, …

prvemu naročiš naj pokliče polcijo, pa drugmu naj posod telefon mladenki, ki tuli, da nima telefona, da je šla samo v trgovino … prleti konvoj modrih luči: trije polcijski, dva gasilska in rešilec, …, ta prvo na pihanje, pol me policija ne povoha več, klic domov, da naj odstavijo župo, pa če bi kšen prletu pome,

vse bolj mi ratuje jasn, zakaj ima olje tko rdečkasto barvo, hja to bo od krvi,nabere se mularije, kličem motovleko, pridejo naši …

jaz pa u rešilca na pregled u zdravsteni dom, od tam pa na urgenco UKC-ja,pa pregled, pa slikanje, pa na oddelek, pa drug dan operacija,

zvečer me pokliče policaj, pove, da ima moj čevelj in da naj mu prnesem poškodbeni list,ne mine pol ure pokliče še ona, ki mi je presekala pot, a ni več solzava ampak nadira v slušalko, da ji je policaj glih prnesel plačilni nalog na dom, da ni kriva, da sem jest prnoru, pa po njenem sem bil še pijan, da bo kazen plačala, če ji podpišem, da je ne bom tožu … zmorem sam to, da ji vržem dol,

o pravicah bolnikov lahko razpravljamo, a ko si sam zabit u tisto pojstlo, v resnici ne obstajajo … noben od malih bogov ti ne pove nč, …, mrbit ujameš kako info od sestre,

naslednji dan spet pokliče moja krvnica, tokrat bolj v prijazni vlogi, včerej pove, da ni bla prava ona, to je blo zanjo pač prvič, pa da bi prišla tko malo na obisk, vprašam: zakaj, da se boš še kle drla name, … nebi, hvala,pridejo še drugi obiski, pa kuj hitreje mine dan, potem pa povijejo noge (proti strdkom), pa prvič ustaneš, pa narediš par korakov, … na viziti pa dottore le stegne jezik, ti greš dam,

greš v pisarno vprašat kako bi blo dobit poškodbeni list, pa Ani, ki je btw slabe volje, tko kt že zadnjih 30let, zmerja, da je blo zmerej in je še tko, da ga pošljeno oni …

doma je cajtanje mal bolj prjetno, in počas pomislš bom pa začel rihtat z zavarovalnico, …prijava škode, cenilec, super možak, prišel na dom ( in še enkrat tnx. H.), pol pa dnarja ni od nikoder, preveriš - policija ni zaključila zapisnika, gospodična je dala izjavo, da krivde ne prizna in se ne da nč, spet preverim na policiji - se je pritožila zoper plačilni nalog, ne ga je že plačala …preveriš stanje na policiji, a policija glumi gljivo, kao nima podatka o poškodbah, pa čeprav sem dal policaju v roke vso svojo zdravstveno dokumentacijo,pa spet težit na policijo, hočem vpogled v zapisnik, ne moreš, pa sklic na to, da si stranka v postopku zato maš pravico, pol pa pisna vloga in po dobrem tednu dobiš vpogled v zapisnik, zaključen pa še vedno ni,

po dveh mesecih in pol policija le zaključi zapisnik, zazopram tolk, da mi celo skopirajo tisto kar hočem iz dosjeja - zdej je to ratala clo kazenska ovadba: povzročitev hude telesne poškodbe zaradi malomarnosti(btw. poškodbenega lista še vedno nima???), nesem na zavarovalnico, škoda za motor se zaključi v enem tednu

še zahtevek za poškodbe, cincam bi-nebi odvetnika, mal se zanimam, odličim, da probam sam, zberem dokazila, spišem zahtevek, grem k odvetniku, v 10 dneh pride ponudba za poravnavo, grem na pogajanja, brez posebnih težav se zmenm za + 30%

Tole sago zaključujem z nasveti:
- na prvem pregledu dottoreju omeniti simtomov as possible, ki jih mora seveda zapisati- pri cenitvi razbitine upoštevajo tudi škodo na opremi (čelada, jakna, kovček) - v sumi lahko to nanese kr nekej dnarja- zbrati vsa dokazila, od potrdila delodajalca o izgubi dohodka o bolovanju, vse kopije zdravstvene dokumentacije, izvide, mnenja, ..

- za določanje višine odškodnine so v pomoč sodna praksa: odškodninske sodbe sortirane so po poškodovanih delih telesa, dosegljivo na spletu

- zahtevek za zavarovalnico mora imeti vse standardne postavke z dokazili: strah (primaren, sekundaren), poškodba (klasifikacija, medicinsko dokazilo), zmanjšana življenska aktivnost, ambulantno zdravljenje (s stroški prevozov, parkirnin …)

- advokat običajno vzame okol 10% od tvoje odškodnine, poleg tega pa dobi še plačilo stroškov od zavarovalnice, nekje 500-700 €- če se poravnaš z zavarovalnico, se odrečeš sodnemu preganjanju povzročitelja in ostalih odgovornih

- odškodninski zahtevek se lahko vloži, ko je zdravljenje zaključeno, za zapoznele učinke poškodb se potem vlaga naknadno

- če imaš AO+, se iz tega krijejo tvoje telesne poškode, a le če si kriv sam, s tem, da ti ne priznajo strahu, kar je cca. 1/3 manj soldov

- imaš pravico do vpogleda v policijski zapisnik, lahko je pomembno, ker bi se ta lahko naknadno morda skrivnostno celo spremenil: policist, ki vodi postopek je namreč precej neodviden pri svojih ugotovitvah, pri motoristih se sila rado zapiše: neprilagojena hitrost … jest sem se ravno tega bal, ker je policaj voznici na vprašanje koliko sem jest pripeljal odgovoru, da 40 (omejitev) sigurno ne, a mi ne tega ne more dokazati!? … ko sem se bunu, kako si lahko privošči tako izjavo, so se mi kako opravičili, da je bil poba ravno premeščen kot pomoč iz južne meje in še ni najbolj vešč postopkov ???

- na konc pa uporabljajmo kakovostno opremo, jest sem bil, kljub toplemu vremenu, lepo napravljen v hlače + jakno, treking čevlje mi je pa tko sezul, da ga nisem več najdu, ... na koncu mi ga je najdu policaj (ga morm pohvalt)

(moja) Moto sezona 2009




Motoristična sezona 2009 Prvi maj, Korzika, nazaj pršu z novo zadnjo gumo, …


Kak izlet še ke pa sem, potem pa 16.5. iz sobotnega šihta direkt u šajbo tistega nesrečnega twingota, stresene klofe, ki je ustavila, pogledala, pa me ni videla …




Celjenje sebe, iskanje variant za popravilo mopedinota, borbe s policijo in zavarovalnico, … pa se prkaže ona, v podobi Yame, … ni blo druge, jo je blo treba imet.




Na prou še poštimajo še ustale stvari, pridejo in grejo Dolomiti, … še par dnevnih skokov, pa smo zjutrej na +2.


Od lanske fure iz Hvara nazaj dam, se v mrazu nočm več vozt, zato sem danes pospravu in čakam na pomlad!




Deset taužent jih ni blo, dost manj pa tud ne, …, pa če odmislm tisto jebo od maja ke do konc junija, pa sej sploh ni blo tko slab …


ponedeljek, 21. september 2009

Zastava 101 - mnenja lastnikov (1973)


Prelistano: Avto, Jugoslovanska avtomobilistična revija
Številka 4, 21.2.1973, po 4 din

Izbor: Zastava 101 skozi oči lastnikov

Tedaj je bila ustaljena praksa sledeča: najprej trajnostni test novinarjev, nato pa vprašalnik za bralce, lastnike testiranega modela.

322 anketnih listov, starostna struktura razkrije, da kupna moč raste z leti (50% med 30 in 40let), porotniki pa so v povprečju prevozili dobrih 13 taužent.

In kaj pravijo:
Stoenka je dober, praktičen, sodoben, funkcionalen, prostoren, skratka avto, ki bi nam bil lahko v ponos, če ne bi nanj sence metala skrajno malomarna in neskrbna montaža. Pritožbe se nadaljujejo zoper nestrokovnost in nevestnost v servisnih delavnicah, nekvalitetno barvanje (različni odtenki, rjavenje).

Zakaj se je narod odločal za nakup Z-101?

Prostornost (43%), pogon spredaj (42), domača izdelava (36).

Poraba goriva: povprečje dobrih 9l, rekorder Dalmatinac Ante s 15l po Splitu.

Pospeške (55 konj, 1115 kubikov) polovica oceni kot prav dobre in skoraj tretjina kot odlične.

Kakovost izdelave: slaba (51%), zadovoljiva (25%)

Pri opremi so najbolj pogrešali: termometer za hladilno tekočino, pepelnike zadaj, legen zice, žarnico v prostoru motorja in žepe na vratih.

In nenazadnje 53% lastnikov bi spet kupilo stoenko!

Še o cenah:
Z-101 46.400
Fiča 25.900
Spaček 33.000
Ford taunus 81.500
Kadett 53.200
WV 1200 38.200

Za konec, stoenko sem imel, letnik 1984, model Mediteran, pazi kupe (3 vrata), tud mojo je blo treba barvat, rdeča v več odtenkih in nikoli celo: enkrat vrata, drugič blatnik, ...

BTW cajtng je res u piko, nasveti, tehnika, motorna kolesa (sam Niko Mihelič predstavlja Electro Glide, 1200), vprašanja bralcev, šport (F1 s Fittipaldijem na čelu, gumarsko vojno, ...