SVETLA STRAN SARAJEVA

Večna dilema: je zaporedje neverjetnih dogodkov res zgolj le sreča, ali kaj drugega?

Sarajevo, zadnje dni oktobra 2009

Ozadje:
moj fotr ima željo ponovno se snidet s svojim vojnim drugom Mehotem, Sarajlijo, s katerim sta bila v času služenja domovini, JNA 1960 kot rit in srajca …

Nekaj časa po vojski sta ohranjala stike z dopisovanjem, l. 1967 ga je obiskal v Sarajevu, vmes so stiki zamrli, zadnjič se po srečnem naključju kratko srečata 1990 pred Hotelom Evropa, ko ga tedaj taksist Meho opazi v mimohodu proti Baščaršiji.

Plan:
Hotel Evropa, preverit voznike taksijev, če ga ne bo tam, vprašati kakega izmed starejše generacije … hmm, sila obetavno.

Realizacija:
Ravno najdemo plac za spanje, že tlačim avto v garažo, ko taksist pripelje potnika, ki je imel resne težave z motoriko, … precej traja, preden se le uspe zavaliti iz sedeža, … zato pobaram voznika, če nas je pripravljen počakati 5 minut, da nas zategne do Ćaršije … "Nema problema"
Vmes fotr in Senad, taksist, že debatirata.
Senad pove, da iskanega Mehota pozna, pravi: "Fini čovjek, pravi gospodin, takvih nema više."
Sedaj je že nekaj časa v penziji, a se občasno še vedno dobijo …
Zmenimo se, da se dobimo naslednji dan zjutraj in ga probamo poiskat, …, hmm

Zjutraj nas Senad pobere, btw. taxi meter je ugasnjen, šibamo do ogromnega blokovskega naselja; kaj bloki, to so same stolpnice, po 15 nadstropij.
Naredimo krog okoli parkirišča, s ciljem najti Mehov avto. Senad pravi: "Onda čemo samo sa nogom udariti u avto i pružiti alarm, a Meho če odmah izači napolje …" A avta ne najdemo.

Parkiramo, pred vhodom, ki naj bi bil pravi, čekiramo priimke na tablicah domofona, Senad pozabi očala in zlepa ne najde tablice, ki jo iščemo … Pogledamo še enkrat in tam levo zgoraj je izpisan Mehov priimek. Pozvovinimo, pa se sprosti samo el. ključavnica vhodnih vrat.
Kam sedaj, naj po 15 nadstropjih hodimo od vrat do vrat?
Senadu se zdi, da Meho stanuje bolj v višjih nadstopjih.

Čakamo na lift, ko iz dvigala stopi starejši možak. Vprašamo, Senadu se samo smeje, seveda 16 nadstropje, takoj za dvigalom hodnik na desni, zadnja vrata. Z dvigalom navzgor, vmes tuhtam, kaj če ne bo pravi, kakšen bo potem ko je preživel etnično čiščenje. Že včeraj je Senad omenil, da je v vojni izgubil 18 letnega sina, enega izmed 12.000 pobitih, od tega 1.600 otrok, ...

Pozvonimo, odpre prijazna gospa, ki takoj povabi naprej. Hmm, torej se Senad in familija le poznajo …

V dnevni sobi sedi starejši možak, čilega izgleda, v pižami pije kahvo. Fotr vpije: "Kje si Meho?", možak ga par sekund samo gleda, nato se spomni "Pa to si ti, lepi Vinko Bolka".
Ne moreš verjet, možakar je res pravi.

Za trenutek se zbega, ni oblečen, zobje so še v kozarcu, matra ga vid, na eno oko ne vidi skoraj nič več, kar je posledica operacije mrene s sodobnim laserjem, kjer so mu uničili očesni živec …

Potem pa spomini na, hmm u glavnem na to, kako so srali, uničevali Slivovico, pa močan domač gorenski šnopc ("izgoreču ja"), o blagovni menjavi bencin za Prošek … Pa o Fiat Compagnoli, dosežkih na vežbah na Velebitu, poimensko sovojakih, pa poručnik ta in poveljnik oni … O kuči i o djeci, pa hitro ponoviti, kaj še zna slovensko: "Hudić« ter legendarna »Porkamadona, a boš šu gor a ne boš!"

Zaključek
Vse skupaj je najbrž blizu čudežu, ...

To, da smo najdli taksista Senada, da je bil "prave" nacionalnosti, da je osebno poznal Mehota (btw. danes je v Sarajevu okoli 3.500 taksistov), da si je bil pripravljen vzeti čas, kot je rekel "da se družimo i uživamo", da je Meho preživel vojno, da si je opomogel tudi psihično ter da je ohranil bister spomin na čase obuke v JNA v šestdesetih …

Neverjetno!

Epilog
Taksist Senad ni hotel nobenega plačila za uslugo in čas, ki ga je porabil z nami …
"Sad smo i mi prijatelji", je rekel in zaključil "Vama Slovencima ne treba drugo ko Fruktal i Gorenje. Viljamovka, to vam je ono pravo. Kad bih sad imao flašu kod kuče, žena bi mi podjelila 7 deci (pa, mala je) u dva dela, da bih imao za dva dana, a ja bih, kao uvjek još istu noč potrošio sve …

Fina gospodina Meho in Senad, prava Sarajlije ...

Če bo kdo kdaj lutal tam doli, dam Senadovo cifro, pa obvezno vzet eno Fructalovo vijamovko s sabo, pa si gospodine Senad vzel dovolj časa za razkazovanje mesta iz prve roke, z zgodbami in pristnim humorjem vred ... samo ne računajte nanj že prvi dan, ... najprej mora potrošiti flašo!

Tisto cerno gitaro sce mate guspoud ...

... tista bila je res dobra ...


"Akustična, črna (na kateri sem leta 1977 kazal Vladu Kreslinu določene akorde, dal jo je meni ter se podpisal, Rom iz Prekmurja). Cena 1.990"





iz včerajšnjega oglasnika ...

Karambol, izkusnja z nasveti

Pa naj bo tole pisanje zadnje dejanje v zgodbi karambola, pa morda (Buh ne dej) v pomoč kakemu nesrečniku …
Zgodba gre nekako takole:mirno spomladansko popoldne, razmere idealne za vožnjo, po delovnem dopoldnevu, se človk pelje domov na južino,najprej misel: jebemti, tole se ne bo izšlo, nato je zbežalo zadnje kolo,veliki pok in dva, trije fleši pogleda skozi listnato nebo,

poskusiš vstat, zapira sapo, v bližini opazim solzavo dekle … pogled v razbitino, luč še gori, vzamem kontakt, na tleh vse polno olja in antifriza, čelado dol, opaziš da nimaš enga čevlja, boli začuda (še) ne kej dost …nabere se folka, vsi sam gledajo, …

prvemu naročiš naj pokliče polcijo, pa drugmu naj posod telefon mladenki, ki tuli, da nima telefona, da je šla samo v trgovino … prleti konvoj modrih luči: trije polcijski, dva gasilska in rešilec, …, ta prvo na pihanje, pol me policija ne povoha več, klic domov, da naj odstavijo župo, pa če bi kšen prletu pome,

vse bolj mi ratuje jasn, zakaj ima olje tko rdečkasto barvo, hja to bo od krvi,nabere se mularije, kličem motovleko, pridejo naši …

jaz pa u rešilca na pregled u zdravsteni dom, od tam pa na urgenco UKC-ja,pa pregled, pa slikanje, pa na oddelek, pa drug dan operacija,

zvečer me pokliče policaj, pove, da ima moj čevelj in da naj mu prnesem poškodbeni list,ne mine pol ure pokliče še ona, ki mi je presekala pot, a ni več solzava ampak nadira v slušalko, da ji je policaj glih prnesel plačilni nalog na dom, da ni kriva, da sem jest prnoru, pa po njenem sem bil še pijan, da bo kazen plačala, če ji podpišem, da je ne bom tožu … zmorem sam to, da ji vržem dol,

o pravicah bolnikov lahko razpravljamo, a ko si sam zabit u tisto pojstlo, v resnici ne obstajajo … noben od malih bogov ti ne pove nč, …, mrbit ujameš kako info od sestre,

naslednji dan spet pokliče moja krvnica, tokrat bolj v prijazni vlogi, včerej pove, da ni bla prava ona, to je blo zanjo pač prvič, pa da bi prišla tko malo na obisk, vprašam: zakaj, da se boš še kle drla name, … nebi, hvala,pridejo še drugi obiski, pa kuj hitreje mine dan, potem pa povijejo noge (proti strdkom), pa prvič ustaneš, pa narediš par korakov, … na viziti pa dottore le stegne jezik, ti greš dam,

greš v pisarno vprašat kako bi blo dobit poškodbeni list, pa Ani, ki je btw slabe volje, tko kt že zadnjih 30let, zmerja, da je blo zmerej in je še tko, da ga pošljeno oni …

doma je cajtanje mal bolj prjetno, in počas pomislš bom pa začel rihtat z zavarovalnico, …prijava škode, cenilec, super možak, prišel na dom ( in še enkrat tnx. H.), pol pa dnarja ni od nikoder, preveriš - policija ni zaključila zapisnika, gospodična je dala izjavo, da krivde ne prizna in se ne da nč, spet preverim na policiji - se je pritožila zoper plačilni nalog, ne ga je že plačala …preveriš stanje na policiji, a policija glumi gljivo, kao nima podatka o poškodbah, pa čeprav sem dal policaju v roke vso svojo zdravstveno dokumentacijo,pa spet težit na policijo, hočem vpogled v zapisnik, ne moreš, pa sklic na to, da si stranka v postopku zato maš pravico, pol pa pisna vloga in po dobrem tednu dobiš vpogled v zapisnik, zaključen pa še vedno ni,

po dveh mesecih in pol policija le zaključi zapisnik, zazopram tolk, da mi celo skopirajo tisto kar hočem iz dosjeja - zdej je to ratala clo kazenska ovadba: povzročitev hude telesne poškodbe zaradi malomarnosti(btw. poškodbenega lista še vedno nima???), nesem na zavarovalnico, škoda za motor se zaključi v enem tednu

še zahtevek za poškodbe, cincam bi-nebi odvetnika, mal se zanimam, odličim, da probam sam, zberem dokazila, spišem zahtevek, grem k odvetniku, v 10 dneh pride ponudba za poravnavo, grem na pogajanja, brez posebnih težav se zmenm za + 30%

Tole sago zaključujem z nasveti:
- na prvem pregledu dottoreju omeniti simtomov as possible, ki jih mora seveda zapisati- pri cenitvi razbitine upoštevajo tudi škodo na opremi (čelada, jakna, kovček) - v sumi lahko to nanese kr nekej dnarja- zbrati vsa dokazila, od potrdila delodajalca o izgubi dohodka o bolovanju, vse kopije zdravstvene dokumentacije, izvide, mnenja, ..

- za določanje višine odškodnine so v pomoč sodna praksa: odškodninske sodbe sortirane so po poškodovanih delih telesa, dosegljivo na spletu

- zahtevek za zavarovalnico mora imeti vse standardne postavke z dokazili: strah (primaren, sekundaren), poškodba (klasifikacija, medicinsko dokazilo), zmanjšana življenska aktivnost, ambulantno zdravljenje (s stroški prevozov, parkirnin …)

- advokat običajno vzame okol 10% od tvoje odškodnine, poleg tega pa dobi še plačilo stroškov od zavarovalnice, nekje 500-700 €- če se poravnaš z zavarovalnico, se odrečeš sodnemu preganjanju povzročitelja in ostalih odgovornih

- odškodninski zahtevek se lahko vloži, ko je zdravljenje zaključeno, za zapoznele učinke poškodb se potem vlaga naknadno

- če imaš AO+, se iz tega krijejo tvoje telesne poškode, a le če si kriv sam, s tem, da ti ne priznajo strahu, kar je cca. 1/3 manj soldov

- imaš pravico do vpogleda v policijski zapisnik, lahko je pomembno, ker bi se ta lahko naknadno morda skrivnostno celo spremenil: policist, ki vodi postopek je namreč precej neodviden pri svojih ugotovitvah, pri motoristih se sila rado zapiše: neprilagojena hitrost … jest sem se ravno tega bal, ker je policaj voznici na vprašanje koliko sem jest pripeljal odgovoru, da 40 (omejitev) sigurno ne, a mi ne tega ne more dokazati!? … ko sem se bunu, kako si lahko privošči tako izjavo, so se mi kako opravičili, da je bil poba ravno premeščen kot pomoč iz južne meje in še ni najbolj vešč postopkov ???

- na konc pa uporabljajmo kakovostno opremo, jest sem bil, kljub toplemu vremenu, lepo napravljen v hlače + jakno, treking čevlje mi je pa tko sezul, da ga nisem več najdu, ... na koncu mi ga je najdu policaj (ga morm pohvalt)

(moja) Moto sezona 2009

Motoristična sezona 2009 Prvi maj, Korzika, nazaj pršu z novo zadnjo gumo, …

Kak izlet še ke pa sem, potem pa 16.5. iz sobotnega šihta direkt u šajbo tistega nesrečnega twingota, stresene klofe, ki je ustavila, pogledala, pa me ni videla …

Celjenje sebe, iskanje variant za popravilo mopedinota, borbe s policijo in zavarovalnico, … pa se prkaže ona, v podobi Yame, … ni blo druge, jo je blo treba imet.

Na prou še poštimajo še ustale stvari, pridejo in grejo Dolomiti, … še par dnevnih skokov, pa smo zjutrej na +2.

Od lanske fure iz Hvara nazaj dam, se v mrazu nočm več vozt, zato sem danes pospravu in čakam na pomlad!

Deset taužent jih ni blo, dost manj pa tud ne, …, pa če odmislm tisto jebo od maja ke do konc junija, pa sej sploh ni blo tko slab …

Zastava 101 - mnenja lastnikov (1973)

Prelistano: Avto, Jugoslovanska avtomobilistična revija
Številka 4, 21.2.1973, po 4 din

Izbor: Zastava 101 skozi oči lastnikov

Tedaj je bila ustaljena praksa sledeča: najprej trajnostni test novinarjev, nato pa vprašalnik za bralce, lastnike testiranega modela.

322 anketnih listov, starostna struktura razkrije, da kupna moč raste z leti (50% med 30 in 40let), porotniki pa so v povprečju prevozili dobrih 13 taužent.

In kaj pravijo:
Stoenka je dober, praktičen, sodoben, funkcionalen, prostoren, skratka avto, ki bi nam bil lahko v ponos, če ne bi nanj sence metala skrajno malomarna in neskrbna montaža. Pritožbe se nadaljujejo zoper nestrokovnost in nevestnost v servisnih delavnicah, nekvalitetno barvanje (različni odtenki, rjavenje).

Zakaj se je narod odločal za nakup Z-101?

Prostornost (43%), pogon spredaj (42), domača izdelava (36).

Poraba goriva: povprečje dobrih 9l, rekorder Dalmatinac Ante s 15l po Splitu.

Pospeške (55 konj, 1115 kubikov) polovica oceni kot prav dobre in skoraj tretjina kot odlične.

Kakovost izdelave: slaba (51%), zadovoljiva (25%)

Pri opremi so najbolj pogrešali: termometer za hladilno tekočino, pepelnike zadaj, legen zice, žarnico v prostoru motorja in žepe na vratih.

In nenazadnje 53% lastnikov bi spet kupilo stoenko!

Še o cenah:
Z-101 46.400
Fiča 25.900
Spaček 33.000
Ford taunus 81.500
Kadett 53.200
WV 1200 38.200

Za konec, stoenko sem imel, letnik 1984, model Mediteran, pazi kupe (3 vrata), tud mojo je blo treba barvat, rdeča v več odtenkih in nikoli celo: enkrat vrata, drugič blatnik, ...

BTW cajtng je res u piko, nasveti, tehnika, motorna kolesa (sam Niko Mihelič predstavlja Electro Glide, 1200), vprašanja bralcev, šport (F1 s Fittipaldijem na čelu, gumarsko vojno, ...

Pa poglej, še malo v Oglej!

Kako prijetno preživeti dan, še posebej za tiste, ki jim je grška Meteora predaleč: Oglej

Navigacija: Sežana – Fernetiči – Opčine – Tržič (Monfalcone) – Gradež ali Oglej – via Trst – Marimare – Trst – Opčine – Fernetiči, cca. 350 km

Gradež
Otok sonca z bogato kopališko tradicijo, since 452 , v cajtih Avstro – Ogrske je bil menda v top 3 kopališč (Portorož, Opatija), danes centralna mivkasta plaža z miljon senčniki. Zanimiva je cesta proti Ogleju, ker jo dobesedno obliva morje.

Oglej
Prva rimska kolonija že 181 preden so šteli, do V. stoletja nato eno najbogatejših, gosto naseljenih in priljubljenih mest severne makaronije.

Danes vidni ostanki imperija vsepovsod: izkopavanj je toliko, da se jih počasi naveličaš. Ob vstopu v mesto najprej forum za izmenjavo mnenj v živo, malo naprej rečno pristanišče iz I. stoletja v časih ko je bilo reke Nadiže še precej, precej skupaj.

Ostanki tlaka rimskih vil, z izjemnimi mozaiki, kar prosto na travniku.

Oglejska bazilika s slovitim talnim mozaikom iz IV. stoletja, izjemno ohranjenim zgolj zaradi človeške budalištine, vmes so nasuli že meter materiala čezenj, očitno nekomu poden ni bil všeč. Odkopan šele v 1909. Sprehod po pleksi pomolih, opazovanje res zanimivih mozaičnih podob: boj petelina z želvo, nekaj portretov, prizor ribolova, ...

Miramare
Max Habsburški si je zaželel in dobil pravi pravljični grad, zgrajen v letih 1856 in 1860. Od blizu sicer ni tako snežno bel, kot izgleda od daleč, a je u piko s številnimi detajli.

Skupaj z velikim, urejenim parkom s številnimi kipi in kipci in lastnim kopališčem, ki pa si ga je gospa nekož poželela zgolj zase, vse do danes.

Superside, Grobnik, avgust 2009

Sidecar World Championship se je začelo takoj, ko je svet spet zadihal po drugi svetovni in se neprekinjeno odvija vse do danes. Prva leta zaznamujejo britanske posadke, ki so še danes prisotne v veliki večini (skoraj polovica). 60 leta zaznamujejo prve resne tehnične izboljšave in namenski dirkalniki: manjša kolesa, krajše vilice, dodelava okvirja, oklep bolida, predvsem pa uvedba kolenčnega položaja voznika, s stopali nazaj, položaj, ki se je ohranil vse do danes. V sredini 60-tih se pojavijo nemci s svojim dvo-cilinderskim BMW motorjem in kraljujejo naslednjih 20 let. Ostali so vmes seveda razvijali na polno, uspelo je v sredini 70-tih, ko se pojavi motor URS, 4-cilindri, ki je nato s pomočjo el. vbrizga le prekinil prevlado bavarskih motorjev. Omembe vreden je še nemški »bush-king«, ki je za pogon uporabljal kar ladijski motor. Konec osemdesetih je za evolucijo poskrbel švicar Biland: kolo prikolice v isti osi z zadnjim kolesom motorja, oba gnana!, Yamaha motor nameščen sredinsko zadaj; sicer pa možakar aktiven dirkač med 1975 do 1997, sedem naslovov prvaka, 81 Grand Prix zmagoslavij.

Letos v svetovnem prvenstvu prikoličarjev tekmuje 23 posadk, med njimi dve slovenski: Miran Špendal/Peter Hill (Relliance Racing) in Janez Remše/David Biggs – to sezono novica med elito. Miran Špendal, evropski prvak iz leta 2006, se v svetovnem prvenstvu letos bori tretjo sezono, s stalnim napredkom. 2006 – skupno 15 mesto (22pts), 2007 – 13 mesto (35pts), 2008 – 10 mesto (36 pts). Po uspehu kariere, 5 mestu, v Saschenringu, ko je zasedel skupno 5 mesto, je sledil še izjemen vikend na Grobniku, 7 mesto v sprintu in 4 mesto v Golden race, kar zadostuje za skupno 4 mesto (62pts).

Prva trojica je predaleč, a boj za četrto mesto, bo v zadnjem dirkaškem vikendu – 4-6/september, še sila zanimiv, tekmeca sta zelo blizu 60 oz. 57 pts.

Sicer pa standings:
1. Ben Birchall/Tom Birchall (GB/GB) 131 pts,
1st in 2nd na Grobniku, letos 3 zmage, izjemno napredujeta, 2006-11 mesto, 2007-5 mesto,
2008-3 mesto

2. Pekka Päivärinta/Adolf Hänni (FIN/CH) 117, aktualna iz prvaka 2008

3. Tim Reeves/Tristan Reeves (GB/GB) 102, prvaka 2005 – 2007, lani druga, letos že out iz boja

Sicer pa, mi2 sva se tokrat odzvala vsakoletnemu Gianijevemu vabilu na dirko in bila navdušena. Gibanje po boksih je bilo prosto, dalo se je šlatat, fotkat, spraševat, ... V ekipi so sami fejst fantje, pred dirko (vsaj na zunaj) nervoze ni bilo zaznati, a Giani pove, da tudi slučajno ni tako!

Vikend na Grobniku je bil za našo ekipo sila pomemben, tekma je le domača, rezultatsko pa je bilo potrebno braniti peto pozicijo. »Prvi trije so razred zase, če bi se vse, ampak zares vse poklopilo, pove Giani, »bi lahko borbali za četrto mesto.« Sprva ni šlo gladko. Noč pred prvo (sprint race, 11 krogov) dirko so klepali in švasali šasijo, po nesrečnem trku v gume na koncu ciljne na s treningu. V kvalifikacijah nato ni šlo po načrtih, 7 mesto, predvsem pa slabši čas od pričakovanega. Dirka v soboto prav tako ni šla po željah, prvi trije so se po prvem ovinku odpeljali naprej, borba se je bila za četrto mesto, Miran pa se je suvereno vozil na sedmem, brez možnosti za priključek ter z visoko prednjostjo pred zasledovalci. »Poledica, guma ne prime popolnoma nič«, pove takoj po dirki. Po smoli enega izmed najbližjih konkurentov, zadrži peto mesto. V nedeljo (Gold race, 20 krogov) pa izjemno: 4 mesto!!! Suzukijev GSXR – 1000, K6, cca. 200KM, 300km/h, je deloval odlično, sveže pokrpani okvir (osnova je iz leta 1989 !?) je zdržal, gume so očitno dobro lepile, akrobat (Peter Hill) pa je ponovno izjemno lovil ravnotežje. Poklopilo se je tudi s smolo neposredne konkurence, odstop bratov Knight, za tudi skupno 4 mesto.
Lep uspeh tudi za drugega slovenca: Janez Remše/David Biggs, po smoli v soboto – okvara v zadnjem ovinku, v nedeljo končno 6 mesto za letošnje druge točke za 15 mesto v skupnem.

Navijamo za uspešen nastop v Franciji! Glede na videno: v pogojih, v katerih ti fantje dirkajo, je za moje pojme rezultat izjemen!

Še o pressu: o dirki ena sama vrstica v Delu, včasih se kaj prebere v »silno brani« Motoreviji, Gustinčič (Moto.Si) je sicer bil viden, a se mimo ni oglasil, ... no, ekipo je obiskal celo pravi novinar, ki bo prispevek objavil v Nedeljskem dnevniku !? hm, ...

Dejmo Miran&Peter in hvala Giani za super doživetje!

http://www.youtube.com/watch?v=3f8XthpDqLo

Dolomiti, ovinki na dvataužent

Po poti La Grande Strada delle Dolomiti (1909) do baznega tabora v Arabbi (40km naprej od Cortine); priporočam Garni Astor, http://www.garniastor.it/, od doma (Korensko-Hermagor-Tolmezzo-Cortina) preko 5 prelazov, mimo jezera Lago di Misurina, cca. 300km

Nato tri dni pentlanja in kroženja po prelazih, med 200 in 250km na dan, 7-8 ur (bruto) na motorju, zvečer si za crknit!

- prevoženih prelazov: 30
- prevoženih nad 2.000m: 17
- največkrat prevožen: Pso. Pordoi (2239), 5× (sliš se trapasto, a iz Arabbe ne moreš drugačem kot preko prelaza na 2.000)
- najvišji: Pso. di Sella (2244)
- najlepši: Pso. di Giau (2236), Pso. di Sella (2244), Pso. di Falzarego (2105)
- naklon: ke do 28 stopinjski
- najbolj adrenalinski: Falzarego - pot domov, v snegu!!!
- prevoženih skupaj, cca. 1200km

Cene:
- benz, pride do 1,3, pod 1,25 ni govora; pumpe so vse tiste stare dobre, s postrežbo
- soba z zajtrkom za kralje in garažo, prostorno, čisto, prijazni (razumejo celo AN): 25-30€/osebo
- primi + secondi: 20€
- pica: 6-8€ (3/4 velikosti naših)
- birra: 3.5€

Plus:
- turizem z veliko začetnico: vsak prelaz ma kočo, nobenih mladoletnih kelnarc, postrežba u piko
- ovinki, ovinki, ovinki
- ceste ... Dars in ostala naša cestna podjetja bi šla lahko malo na ekskurzijo kje in kako so gradili tam gori in predvsem kako vzdržujejo: vse označeno, nobenih presenečenj
- samota ... prehitiš par smrdljivih autodomov, kak bus ... pol pa vijugaš praktično sam
- Arabba kot baza: iz istega rondoja šibaš direkt na 4 različne dva taužent prelaze

Minus:
- izjemno hitri obrati vremena: npr. od spodaj gor videti tam-tam, na vrhu naliv z vetrom, bežiš navzdol, spiješ kapučino in v pol ure - šajba, še 1×čez in gasa naprej
- možnost snega: na poti domov čez Falzarego ... sneg se najprej oprime vizirja, kmalu še ceste, ... s skupino angležov vedrimo v galleriji, njim gre na smeh, meni dosti manj ... kako bom sploh še prišel nazaj dol?... z druge strani, čez, že vsaj pol ure ni nikogar več ... pol pa tko, kot je prou: sneg preide v dež, čez se počas privalita dva švaba ... in veselo naprej v temperaturo blizu ledišča
- temperaturne razlike: spodaj vroče, zgoraj močno piha
- tro-jezičničnost (IT, NE, lokalno-ladino) ... itak, karto maš nemško, za Garminovo Ančko je bil zgleda zrak že preredek in je občasno halicunirala, napis je pa v lokalni govorici

Slovencev na motorjih nisva srečala, avtov na prste ene roke; bli so grki, angleži, nederlandi, ... nobenga hrvata!

Tam gor se vozi vse živo, največ GS-ov in drugih bavarcev, Vare, V-Stromi, velike potovalne krave, ... a najbolj pa paše kak Duće ala Monster, ... Tuono

Mopedino se je izkazal z navorom za taveliko žlico, udobjem vzmetenja in zica (rit ni zapekla, prtožvala so se edin kolena), okretnostjo, otovorjenost s kufri ga nič ne moti; brezme dajejo malo gumijast občutek, a primejo tko kt je treba, ... nederlander je tud prpelov svojo, pa englišh nekej podobnega ... CB 1300.

Še za pogledati:
- jez v Auronzo di Cadore, ... mesto, ki navija za SS Lazio (vse polno modro belih zastavic, ...)
- veveričje mesto: Cortina d Ampezzo, zastavice z veverico, spomin na odpravo okoliških fantov na K2 leta 1954, Lino je 50 let kasneje še 1× zlezu do baznega tabora
- proge svetovnega pokala: Alta Badia, Val Gardena ... dobro označeno, z datumi tekem v 2009/10, ... Kranjska Gora?

Neomejene možnosti planinarjenja, ... nisem pa prepričan, da so poti tako markirane kot pri nas, preskušnje za prave kolesarje, po trasah Girota.