ponedeljek, 3. maj 2010

Albanija & Makedonija 2010

Makedonija, Ohridsko jezero

Makedonija, Kruševo, Tošetovo groblje

Srbija, Dublje, vprašanje če se bo Vučko naslednjič še pustil takole mazit ...

Srbija, Vranjska Banja, pred 30 leti je bil bazen poln termalne vode

Srbija, Šabac, Stari Grad, Kod Željkota, ne moreš falit!

Sv. Naum (Ohrid), napis nad vhodnimi vrati manastira
Albanija, Kruje, kip albanskega narodnega junaka, Skenderberha

Ohridsko jezero

Makedonija, Mavrovo
Makedonija, Kruševo, spomenik Ilidenski vstaji

Makedonija, Bitola. staro-rimska Arheja

Albanija, dežela transporta

Albanija, vzpon proti Makedonski meji, cesta u piko!

Albanija, bunkerji

Albanija, Mercedes land

Albanija, res je Mercedes land

7 dni, 6 držav, 5 valut, za 3km manj kot 3.000
V pretežno deževnem, udobno do Makarske reviere, v Breli uživat na prazne plaže!
Naprej po sončni Jadranski magistrali, na kratko v BiH (Neum), preko Boke Kotorske s trajektom, počitek v Ulcinju, kjer se je treba pokazat na rivi.
Maloobmejni prehod Sukobin, konfort za motoriste na posebnem prehodu (prekoreda, v senci), administracija vzame 15 min. Prvi šok v predmestju Shkodra, cganarija na kvadrat, čakava na prehod preko lesenega mostu na cesto, ki zgleda da gre nikamor. Prletijo otroci, prvi prime za ročko gasa in navije, ta druzga uspem še pravočasno usekat po roki.

Nato se odpre, Shqiperia, dežela svega i svašta, lahko širokih in urejenih cest, ali lukenj, katerih se še peš ustrašiš, nor promet (MB klasa S & vprege z osli), dežela Mercedesev, bojlerjev na strehah in Enverjevih bunkerjev.

Srednjeveška prodaja sveže zaklanega mesa in rib na +25 stopinjah, tik ob prometnicah.
Ljudje prijazni, vedno pripravljeni pomagati.

Urbani predeli znajo biti sila moderni, promet v Draču (menda v vseh večjih mestih) pa pravi street-fighting.

Ko obiščeva albanskega junaka Skenderbega v Krujah, prečiva državo, vzpon proti Qafa e Thane, cesta spominja na Dolomite, široka, pregledni ovinki, brez presenečenj. Policija prisotna, a ne ustavlja, samo maha v pozdrav. Izstop iz Albanije naju stane 2€ osebne policajeve takse, spust proti Ohridu.

Vožnja ob obali Ohridskega jezera, do cerkve Sv. Nauma s stebri iz 9. st. (Neum učenec Cirila & Metoda), naprej do centra nabite Bitole, kjer ni placa za spit opoldansko kafe, ogled staro –rimske Arheje (še v nastajanju), mimo Prilepa, mesta z gorato kuliso, po ridah proti Kruševu, s sijajnim razgledom na celo Makedonijo.

Spomenik Ilidenski vstaji, začetek 20 st. ko Makedonci končno spodijo Turčine in začnejo na svoje. V neposredni bližini grob Tošeta, bele plišaste živalice in srčki z napisi "Toše, te sakam!", nazaj do Ohrida.

Naprej ob Crnem Drimu do, v tem času, popolnoma zapuščenega nacionalnega parka Mavrovo, do Skopja. Predmetje prestolnice je jao, jao, zato prevoziva le nekaj ulic proti centru, ki naju ne prepriča, že beživa po hitri cesti proti Srbiji. Mitnice na vsakih 30km ali manj, plačuješ po manj kot 0,5€!?

Vstop v Srbijo, z namenom namočiti noge v najtoplejši vrelec v Evropi, Vranjska banja, voda z veliko suburja (žvepla) ima nekaj čez 100 st. Čas se tukaj ustavil pred 30 leti. Prespiva, brez da bi pomočila palec v vodo.
Ogled Vranja, težke preproge perejo na sredi ulice, nato po hitri cesti do Niša.

Z Momčilom odštevamo 442 mimo Beograda do Šabca, nato pogledat koliko je zrasel Vučko.
Dan počitka, kraljevsko kosilo kod Željka v Starom Gradu.
Še zadnjih 500 in nekaj km do doma.
Na poti vse ok, vreme naju je imelo super rado, na mejah hitro skroz, večinoma čekirajo prometno z zeleno karto. Čelade ostajajo na glavah, v Srbiji & Sloveniji snemava očala.

V privatnem smještaju spala povprečno za 10€/osebo, mopedino spal na sigugurnijem od sigurnoga!
Navdušena nad mopedinom, udobnim zicem, rit ni pekla, vzmetenje se je izkazalo tudi pri motanju v slabem, vodljivostjo med mestnimi jaški brez pokrovov in luknjami nekaterih, predvsem Albanskih mest.

Mopedina je polno natovorjena samo mirno basirala, v dolinah in vzpetinah, tako pri kruzanju kot pri street-fightanju z Mercedesi po mestnih dvopasovnicah.