Večna dilema: je zaporedje neverjetnih dogodkov res zgolj le sreča, ali kaj drugega?
Sarajevo, zadnje dni oktobra 2009
Ozadje:
moj fotr ima željo ponovno se snidet s svojim vojnim drugom Mehotem, Sarajlijo, s katerim sta bila v času služenja domovini, JNA 1960 kot rit in srajca …
Nekaj časa po vojski sta ohranjala stike z dopisovanjem, l. 1967 ga je obiskal v Sarajevu, vmes so stiki zamrli, zadnjič se po srečnem naključju kratko srečata 1990 pred Hotelom Evropa, ko ga tedaj taksist Meho opazi v mimohodu proti Baščaršiji.
Plan:
Hotel Evropa, preverit voznike taksijev, če ga ne bo tam, vprašati kakega izmed starejše generacije … hmm, sila obetavno.
Realizacija:
Ravno najdemo plac za spanje, že tlačim avto v garažo, ko taksist pripelje potnika, ki je imel resne težave z motoriko, … precej traja, preden se le uspe zavaliti iz sedeža, … zato pobaram voznika, če nas je pripravljen počakati 5 minut, da nas zategne do Ćaršije … "Nema problema"
Vmes fotr in Senad, taksist, že debatirata.
Senad pove, da iskanega Mehota pozna, pravi: "Fini čovjek, pravi gospodin, takvih nema više."
Sedaj je že nekaj časa v penziji, a se občasno še vedno dobijo …
Zmenimo se, da se dobimo naslednji dan zjutraj in ga probamo poiskat, …, hmm
Zjutraj nas Senad pobere, btw. taxi meter je ugasnjen, šibamo do ogromnega blokovskega naselja; kaj bloki, to so same stolpnice, po 15 nadstropij.
Naredimo krog okoli parkirišča, s ciljem najti Mehov avto. Senad pravi: "Onda čemo samo sa nogom udariti u avto i pružiti alarm, a Meho če odmah izači napolje …" A avta ne najdemo.
Parkiramo, pred vhodom, ki naj bi bil pravi, čekiramo priimke na tablicah domofona, Senad pozabi očala in zlepa ne najde tablice, ki jo iščemo … Pogledamo še enkrat in tam levo zgoraj je izpisan Mehov priimek. Pozvovinimo, pa se sprosti samo el. ključavnica vhodnih vrat.
Kam sedaj, naj po 15 nadstropjih hodimo od vrat do vrat?
Senadu se zdi, da Meho stanuje bolj v višjih nadstopjih.
Čakamo na lift, ko iz dvigala stopi starejši možak. Vprašamo, Senadu se samo smeje, seveda 16 nadstropje, takoj za dvigalom hodnik na desni, zadnja vrata. Z dvigalom navzgor, vmes tuhtam, kaj če ne bo pravi, kakšen bo potem ko je preživel etnično čiščenje. Že včeraj je Senad omenil, da je v vojni izgubil 18 letnega sina, enega izmed 12.000 pobitih, od tega 1.600 otrok, ...
Pozvonimo, odpre prijazna gospa, ki takoj povabi naprej. Hmm, torej se Senad in familija le poznajo …
V dnevni sobi sedi starejši možak, čilega izgleda, v pižami pije kahvo. Fotr vpije: "Kje si Meho?", možak ga par sekund samo gleda, nato se spomni "Pa to si ti, lepi Vinko Bolka".
Ne moreš verjet, možakar je res pravi.
Za trenutek se zbega, ni oblečen, zobje so še v kozarcu, matra ga vid, na eno oko ne vidi skoraj nič več, kar je posledica operacije mrene s sodobnim laserjem, kjer so mu uničili očesni živec …
Potem pa spomini na, hmm u glavnem na to, kako so srali, uničevali Slivovico, pa močan domač gorenski šnopc ("izgoreču ja"), o blagovni menjavi bencin za Prošek … Pa o Fiat Compagnoli, dosežkih na vežbah na Velebitu, poimensko sovojakih, pa poručnik ta in poveljnik oni … O kuči i o djeci, pa hitro ponoviti, kaj še zna slovensko: "Hudić« ter legendarna »Porkamadona, a boš šu gor a ne boš!"
Sarajevo, zadnje dni oktobra 2009
Ozadje:
moj fotr ima željo ponovno se snidet s svojim vojnim drugom Mehotem, Sarajlijo, s katerim sta bila v času služenja domovini, JNA 1960 kot rit in srajca …
Nekaj časa po vojski sta ohranjala stike z dopisovanjem, l. 1967 ga je obiskal v Sarajevu, vmes so stiki zamrli, zadnjič se po srečnem naključju kratko srečata 1990 pred Hotelom Evropa, ko ga tedaj taksist Meho opazi v mimohodu proti Baščaršiji.
Plan:
Hotel Evropa, preverit voznike taksijev, če ga ne bo tam, vprašati kakega izmed starejše generacije … hmm, sila obetavno.
Realizacija:
Ravno najdemo plac za spanje, že tlačim avto v garažo, ko taksist pripelje potnika, ki je imel resne težave z motoriko, … precej traja, preden se le uspe zavaliti iz sedeža, … zato pobaram voznika, če nas je pripravljen počakati 5 minut, da nas zategne do Ćaršije … "Nema problema"
Vmes fotr in Senad, taksist, že debatirata.
Senad pove, da iskanega Mehota pozna, pravi: "Fini čovjek, pravi gospodin, takvih nema više."
Sedaj je že nekaj časa v penziji, a se občasno še vedno dobijo …
Zmenimo se, da se dobimo naslednji dan zjutraj in ga probamo poiskat, …, hmm
Zjutraj nas Senad pobere, btw. taxi meter je ugasnjen, šibamo do ogromnega blokovskega naselja; kaj bloki, to so same stolpnice, po 15 nadstropij.
Naredimo krog okoli parkirišča, s ciljem najti Mehov avto. Senad pravi: "Onda čemo samo sa nogom udariti u avto i pružiti alarm, a Meho če odmah izači napolje …" A avta ne najdemo.
Parkiramo, pred vhodom, ki naj bi bil pravi, čekiramo priimke na tablicah domofona, Senad pozabi očala in zlepa ne najde tablice, ki jo iščemo … Pogledamo še enkrat in tam levo zgoraj je izpisan Mehov priimek. Pozvovinimo, pa se sprosti samo el. ključavnica vhodnih vrat.
Kam sedaj, naj po 15 nadstropjih hodimo od vrat do vrat?
Senadu se zdi, da Meho stanuje bolj v višjih nadstopjih.
Čakamo na lift, ko iz dvigala stopi starejši možak. Vprašamo, Senadu se samo smeje, seveda 16 nadstropje, takoj za dvigalom hodnik na desni, zadnja vrata. Z dvigalom navzgor, vmes tuhtam, kaj če ne bo pravi, kakšen bo potem ko je preživel etnično čiščenje. Že včeraj je Senad omenil, da je v vojni izgubil 18 letnega sina, enega izmed 12.000 pobitih, od tega 1.600 otrok, ...
Pozvonimo, odpre prijazna gospa, ki takoj povabi naprej. Hmm, torej se Senad in familija le poznajo …
V dnevni sobi sedi starejši možak, čilega izgleda, v pižami pije kahvo. Fotr vpije: "Kje si Meho?", možak ga par sekund samo gleda, nato se spomni "Pa to si ti, lepi Vinko Bolka".
Ne moreš verjet, možakar je res pravi.
Za trenutek se zbega, ni oblečen, zobje so še v kozarcu, matra ga vid, na eno oko ne vidi skoraj nič več, kar je posledica operacije mrene s sodobnim laserjem, kjer so mu uničili očesni živec …
Potem pa spomini na, hmm u glavnem na to, kako so srali, uničevali Slivovico, pa močan domač gorenski šnopc ("izgoreču ja"), o blagovni menjavi bencin za Prošek … Pa o Fiat Compagnoli, dosežkih na vežbah na Velebitu, poimensko sovojakih, pa poručnik ta in poveljnik oni … O kuči i o djeci, pa hitro ponoviti, kaj še zna slovensko: "Hudić« ter legendarna »Porkamadona, a boš šu gor a ne boš!"
Zaključek
Vse skupaj je najbrž blizu čudežu, ...
To, da smo najdli taksista Senada, da je bil "prave" nacionalnosti, da je osebno poznal Mehota (btw. danes je v Sarajevu okoli 3.500 taksistov), da si je bil pripravljen vzeti čas, kot je rekel "da se družimo i uživamo", da je Meho preživel vojno, da si je opomogel tudi psihično ter da je ohranil bister spomin na čase obuke v JNA v šestdesetih …
Neverjetno!
Epilog
Taksist Senad ni hotel nobenega plačila za uslugo in čas, ki ga je porabil z nami …
"Sad smo i mi prijatelji", je rekel in zaključil "Vama Slovencima ne treba drugo ko Fruktal i Gorenje. Viljamovka, to vam je ono pravo. Kad bih sad imao flašu kod kuče, žena bi mi podjelila 7 deci (pa, mala je) u dva dela, da bih imao za dva dana, a ja bih, kao uvjek još istu noč potrošio sve …
Fina gospodina Meho in Senad, prava Sarajlije ...
Če bo kdo kdaj lutal tam doli, dam Senadovo cifro, pa obvezno vzet eno Fructalovo vijamovko s sabo, pa si gospodine Senad vzel dovolj časa za razkazovanje mesta iz prve roke, z zgodbami in pristnim humorjem vred ... samo ne računajte nanj že prvi dan, ... najprej mora potrošiti flašo!
Vse skupaj je najbrž blizu čudežu, ...
To, da smo najdli taksista Senada, da je bil "prave" nacionalnosti, da je osebno poznal Mehota (btw. danes je v Sarajevu okoli 3.500 taksistov), da si je bil pripravljen vzeti čas, kot je rekel "da se družimo i uživamo", da je Meho preživel vojno, da si je opomogel tudi psihično ter da je ohranil bister spomin na čase obuke v JNA v šestdesetih …
Neverjetno!
Epilog
Taksist Senad ni hotel nobenega plačila za uslugo in čas, ki ga je porabil z nami …
"Sad smo i mi prijatelji", je rekel in zaključil "Vama Slovencima ne treba drugo ko Fruktal i Gorenje. Viljamovka, to vam je ono pravo. Kad bih sad imao flašu kod kuče, žena bi mi podjelila 7 deci (pa, mala je) u dva dela, da bih imao za dva dana, a ja bih, kao uvjek još istu noč potrošio sve …
Fina gospodina Meho in Senad, prava Sarajlije ...
Če bo kdo kdaj lutal tam doli, dam Senadovo cifro, pa obvezno vzet eno Fructalovo vijamovko s sabo, pa si gospodine Senad vzel dovolj časa za razkazovanje mesta iz prve roke, z zgodbami in pristnim humorjem vred ... samo ne računajte nanj že prvi dan, ... najprej mora potrošiti flašo!
vsaka čast za izvedeno akcijo in prispevek!
OdgovoriIzbrišiČe prav razumem...si ti organiziral tole ponovno srečanje.... Svaka čast..res. Da si fotru izpolnil tako željo...nobena materialna stvar ne more bit večja. Tut jest sm nekej podobnega izvedla k sm mati peljala v Avstrijo k je bla kot 17 letna smrklja v kloštru pri nunah...in se ji je kar bliskalo v očeh. Zame je bil pa tut noro lep trenutek k se je srečala po ''naključju'' z eno od nun. Kapo dol tudi za tvoje dejanje, res!
OdgovoriIzbriši